Med, medenina
|
|
Méd (pogovorno mesing) - Medi so zlitine bakra in cinka. V medeh je običajno nad 65 % bakra. Včasih se kot sopomenka za med uporablja tudi izraz medenina, vendar se slednji izraz pogosteje rabi za predmete, izdelane iz medi.
Med je rumenkaste barve, podobne zlatu. Lastosti medi so močno odvisne od deleža obeh kovin v zlitini. Večji je delež cinka, nižje je tališče (okoli 900-1045 °C ), manjša se električna prevodnost, zmanjšuje se zmožnost preoblikovanja...
Medi uporabljamo za grla žarnic, vijake, kovice, tulce za naboje, vodovodne pipe in ventile, za izdelavo okrasnih predmetov...
Za medi z več kot 80% Cu lahko uporabimo tudi izraz tombak. Medi imenujemo tako, da najprej navedemo baker z odstotkom zastopanosti.
Bron je ime za mnoge zlitine bakra, navadno s kositrom v razmerju 9:1, lahko pa tudi s cinkom ali drugimi kovinami. Kovati so ga začeli na Bližnjem vzhodu okoli leta 3300 pr. n. št. V tem obdobju, ki se po njem imenuje bronasta doba, so v zlitino dodajali tudi arzen, ki je kovino ojačal.
Bron je bil trši od železa, še ene pogoste kovine iz tega obdobja, kakovostnega jekla pa še več tisoč let niso znali izdelati. Kljub temu se je bronasta doba umaknila železni dobi, ko se je zaradi velikih selitev prebivalstva med 12.-11. stol. pr. n. št. v Sredozemlju končala trgovina s kositrom, kar je omejilo zaloge in zvišalo cene. Bron so v železni dobi še vedno precej uporabljali, a za večino potreb je zadoščalo mehkejše železo. Rimski častniki so bili, denimo, opremljeni z bronastimi meči, medtem ko so navadni pešaki morali shajati z železnimi rezili.
Bron se je vseskozi uporabljal tudi v umetniške namene, npr. v kiparstvu.
Alumínij (latinsko aluminium) je kemijski element v periodnem sistemu elementov z znakom Al in atomskim številom 13. Je kovina.
Pridobivajo ga z izdelavo glinice in talilno elektrolizo glinice, rafinacijo.
Obdelava litine: taljenje, razplinjanje itd. Glavni in najbolj moteč nekovinski vključek je Al2O3
Topnost vodika v aluminiju je do 660 °C zelo majhna (0,39 cm³/kg) pri tej temperaturi pa skokovito naraste skoraj za 20 krat (6,9 cm³/kg). Zlitinski elementi zelo spreminjajo topnost.
Aluminij se uporablja kot lahko gradivo, zlitine, čist v kemični industriji in za električne vodnike, dezoksidacijsko sredstvo za jeklo, folije.
Med je rumenkaste barve, podobne zlatu. Lastosti medi so močno odvisne od deleža obeh kovin v zlitini. Večji je delež cinka, nižje je tališče (okoli 900-1045 °C ), manjša se električna prevodnost, zmanjšuje se zmožnost preoblikovanja...
Medi uporabljamo za grla žarnic, vijake, kovice, tulce za naboje, vodovodne pipe in ventile, za izdelavo okrasnih predmetov...
Za medi z več kot 80% Cu lahko uporabimo tudi izraz tombak. Medi imenujemo tako, da najprej navedemo baker z odstotkom zastopanosti.
Bron je ime za mnoge zlitine bakra, navadno s kositrom v razmerju 9:1, lahko pa tudi s cinkom ali drugimi kovinami. Kovati so ga začeli na Bližnjem vzhodu okoli leta 3300 pr. n. št. V tem obdobju, ki se po njem imenuje bronasta doba, so v zlitino dodajali tudi arzen, ki je kovino ojačal.
Bron je bil trši od železa, še ene pogoste kovine iz tega obdobja, kakovostnega jekla pa še več tisoč let niso znali izdelati. Kljub temu se je bronasta doba umaknila železni dobi, ko se je zaradi velikih selitev prebivalstva med 12.-11. stol. pr. n. št. v Sredozemlju končala trgovina s kositrom, kar je omejilo zaloge in zvišalo cene. Bron so v železni dobi še vedno precej uporabljali, a za večino potreb je zadoščalo mehkejše železo. Rimski častniki so bili, denimo, opremljeni z bronastimi meči, medtem ko so navadni pešaki morali shajati z železnimi rezili.
Bron se je vseskozi uporabljal tudi v umetniške namene, npr. v kiparstvu.
Alumínij (latinsko aluminium) je kemijski element v periodnem sistemu elementov z znakom Al in atomskim številom 13. Je kovina.
Pridobivajo ga z izdelavo glinice in talilno elektrolizo glinice, rafinacijo.
Obdelava litine: taljenje, razplinjanje itd. Glavni in najbolj moteč nekovinski vključek je Al2O3
Topnost vodika v aluminiju je do 660 °C zelo majhna (0,39 cm³/kg) pri tej temperaturi pa skokovito naraste skoraj za 20 krat (6,9 cm³/kg). Zlitinski elementi zelo spreminjajo topnost.
Aluminij se uporablja kot lahko gradivo, zlitine, čist v kemični industriji in za električne vodnike, dezoksidacijsko sredstvo za jeklo, folije.